Omemba: Danilo Kiš

»Večina nas v življenju težko naredi kaj več od tega, kot da se trudimo ostati ljudje. Morda pa je to celo edino, kar lahko naredimo zase in za svet …«

»Tiste čase so pač iz registrov brisali žive ljudi, nedolžne starce, žene in otroke, pa se ni nihče v Sloveniji posebej razburjal. Zakaj bi se kdo torej vznemirjal zaradi izbrisa mrtvih pisateljev.«

»Bolj kot prisotnost nečesa je moj mir odsotnost negotovosti, odsotnost dvoma, odsotnost ogroženosti.«

»Izvirno literarno delo je poskus vzpostavljanja drugega. Vsakdo je samo kolaž, sestavljen iz velikega števila drugih. To število se nenehno povečuje. Pisatelj napreduje, če ima ves čas v sebi dva bregova.«

»Največji problem je, kako ga premestiti, da bo vselej dovolj daleč.«

»Francozov ne zanima ljubezenski roman kakega Srba ali Bolgara, saj naj bi bila ta tema rezervirana za Francoze, medtem ko bi pričevanja 'žrtev' iz socialističnega pekla Balkana nedvomno pritegnila njihovo pozornost.«

»Umetnost, takoj ko se dotakne politike, neizbežno spusti na raven najbolj navadnega ideološkega pofla.«

»Najbolj preziram literaturo, ki se izdaja za literaturo katere koli manjšine, politične, etnične, splošne. Literatura je ena sama in je ni mogoče deliti. Dobra ali slaba.«

»Njihove teme so tudi moje; moje niso nikoli tudi njihove.«

»Sreča je, da bratomorilske vojne, ki je sledila, ni videl. Kdo ve, kako bi pisatelj judovskega in pravoslavnega rodu, ki se je imel za edinega jugoslovanskega pisca, prenesel pogled na še eno manifestacijo zla, tistega zla, ki ga je že kot otrok občutil na svoji koži, v svoji duši.«